tearoom

Mwahahahaha!!!!!!

Enkrat za spremembo sem pa celo kao “ponosna”, da sem Slovenka. Takole se je baje potožil vatikanski kardinal Zenon Grocholewski (predstavnik Kongregacije za katoliško vzgojo):

• Slovenija je edina država v tem delu Evrope, ki nima nobene oblike verskega pouka v šolah.

Žal je bil moj naci(onalni) ponos kratkotrajen - taisti kardinal me je hitro poučil, da Slovenija s tem kruto krši osnovne človekove pravice:

• Slovenska zakonodaja na vzgojno-izobraževalnem področju omejuje osnovne človekove pravice. Ne omogoča izvajanja verskega pouka v šolah, kar sodi med temeljne in naravne pravice staršev.

Celo sam presvitli papež je zaskrbljen:

• Slovenija verujočim staršem ne zagotavlja osnovne pravice, da bi otroke vzgajali in jih izobraževali v skladu s svojim prepričanjem in temeljnimi vrednotami.

Le kaj bi porekel, ko bi izvedel, da ne le da nimamo katoliškega verouka, tudi muslimanskega nimamo! Še več, homofobnim in rasističnim državljanom ne dovolimo, da bi njihove otroke država izobraževala v skladu z vrednotami njihovih staršev.

Kje so predstavniki Amnesty International, ko jih papež potrebuje!?

(vir)

Naravnost bizarno je, da nekateri ljudje raje pustijo druge umreti, kot da bi se po lastni smrti odpovedali organom, ki jih itak več ne potrebujejo. Nekje sem že pisala o tem, da bi morali uvesti zakon, po katerem je samoumevno, da se lahko tvoji organi po smrti uporabijo za presaditev; če pa tega res nočeš (egoist!), pa lahko podpišeš kakšno (egoistično!) izjavo, v kateri svet obveščaš, da boš svoja (egoistična!) jetra raje prepustil črvom kot pa kakšnemu človeku. Egoist!!!

No, pa šalo na stran:

• The British Government is thinking about implementing an ‘opt out’ policy on the donation of body parts. The presumption will be that everyone with suitable body parts has consented to having them used post mortem unless they have explicitly removed their consent. (vir)

Prav je tako - upam, da se bo stvar kmalu razširila po vsej Evropi.  Dosti je verjetno takih, ki se jim ne da skozi vse procedure, ki so potrebne, da postaneš posmrtni “organ donor”. Čeprav bi večina ljudi verjetno z veseljem dala svoje ledvice komu, ki mu to lahko reši življenje (vsaj upam, da je tako), pa verjetno nočejo zavestno razmišljati o tem, kaj se bo dogajalo po njihovi smrti (še posebej, če so mladi in zdravi, torej za te potrebe najbolj “uporabni”) - kaj šele da bi se podali v postopke, ki bi jim to omogočili.

BTW, v Ameriki je postopek lahek: za odločitev te vprašajo, ko opraviš izpit za avto, zato imam jaz na moji vozniški majhen rdeč srček v levem zgornjem kotu, ki v primeru prometne nesreče takoj da vedeti, da lahko uporabijo moje organe za presaditev. Ali kdo ve, kako je s tem pri nas, oz. kakšni so postopki?

Če se vam primeri, da obsodite celoten Islam na podlagi dogodkov kot so npr. 11. september, kamenjanje mlade spreobrnjenke, 200 udarcev z bičem kot kazen za žrtev posilstva itd., vas bodo dobrohotni ljudje hitro opomnili, da delate veliko napako, da neupravičeno posplošujete, da ste krivi sovražnega govora, itd.

“Tile muslimani,” se bo glasilo sporočilo, “so izjeme, ne pa pravilo. Večina muslimanov ne podpira takšnih dejanj, ampak jih ostro obsoja. Hudobni posamezniki izkoriščajo Koran in spreobračajo njegovo sporočilo, da bi tako upravičili svoja grozljiva dejanja, vendar jim ne smemo nasesti. Pravi muslimani nikoli ne bi počeli ničesar tako groznega. Terorizem, na primer, je v absolutnem nasprotju z njihovim verskim naukom - Islam (vera miru) se popolnoma distancira od terorističnih napadov.”

Podobno je s kristjani in Križarskimi vojnami, inkvizicijo, sežiganjem “čarovnic”, in tako naprej. “Katoliška cerkev se najodločneje distancira od [vstavi po lastni izbiri].”

V vsakem primeru je sporočilo, da gre v takih primerih za pritlehno izkoriščanje božjega imena. S tem, ko mu pripisujemo krvoločna dejanja, ki jih v resnici nikoli ne bi podpisal, boga med drugim tudi hudo žalimo.

Pa ga res? Kašna dejanja torej nabolj žalijo boga? Nekako smiselno bi bilo, da bi ga le malo stvari žalilo močneje, kot izrabljanje njegovega nauka za umore, vojne, teroristične napade, in genocide. Vsaj jaz osebno bi se neskončno sekirala, če bi nekdo pomoril horde nedolžnih ljudi in pri tem trdil, da to počne pod mojo komando. Nekako bi se mi to zdela bistveno hujša žalitev, kot pa če bi nekdo narisal karikaturo, na kateri sem upodobljena kot škilasta babura, ali pa če bi nekdo napisal knjigo o neumni, nazadnjaški kravi, in jo poimenoval z mojim imenom.

Ampak ne. Vsemogočni je dosti bolj obremenjen s svojim estetskim imidžem. Ja, ja, saj je res, da brez boga ne bi bilo morale, in ljudje ne bi imeli dostojanstva, in kar je še takih flanc, ampak na svetu so še bolj pomembne stvari kot klanje in zatiranje! Eno je, če te obsodijo, da si krvoločen tiran - s tem se še da živeti. Ampak da si te kdo drzne zasmehovati v stripu! Te povezati s spolnostjo! Poimenovati po tebi plišastega medvedka! Še bog, ki je neskončno usmiljen po definiciji, ima svoje meje - kar je preveč, je pa preveč.

—

Kaj torej pričakujete, da boste našli na lestvici Blasphemy top 20?

Ali bo to zloraba božjega lika in nauka za:

a.) mesarsko klanje?

b.) zatiranje in poniževanje?

c.) naslovnico rock albuma?

—

Guess again.

Top 5:

1. strip

2. knjiga

3. umetniška fotografija

4. film

5. računalniška igra

—

BTW - Slovenci smo se spet izkazali

Iz Ratzijeve zadnje enciklike:

• Since there was “no God to create justice”, atheists said, Man himself was called on to establish it on earth. This protest against God was “understandable”, the Pope said, but “the claim that humanity can and must do what no God actually does or is able to do is both presumptuous and intrinsically false”. (vir)

Logika: ker boga ni, protestiramo proti njemu in ga obtožujemo, da je nesposoben.

Facts about Slovenia: About 80 percent of people consider themselves Roman Catholics; others: Muslims, Orthodox Christians and evangelicals.

Res ne razumem, zakaj zakon o sovražnem govoru sankcionira sramotitev verskih simbolov, glede na to, da bi naj bil namen takega zakona zaščititi zatirane manjšine.

Dnevnik:

• … a se je včeraj na sodišču zdelo, da je glavni osumljenec Gregor Kumer, eden od omenjenih treh prijateljev. Vendar ne zaradi kakih neposrednih dokazov, ki bi ga povezovali z umorom, pač pa zaradi jasnovidke z Obale …

Čakam naslednji korak: Društvo jasnovidcev in bioenergetikov Slovenije zahteva, da se jih odslej naslavlja kot “sodne izvedence”, pač v stilu zdravilcev.

“Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice” predstavlja enega od “argumentov” proti uživanju živalskega mleka:

• Pomislimo: Človek je edina vrsta, ki uživa mleko druge vrste! Človek je edina vrsta, ki uživa mleko, ko je odrasel!
  

Človek je tudi edina vrsta, ki uživa kuhano in pečeno hrano. Človek je edina vrsta, ki si plombira zobe in operira vnete slepiče. Človek je edina vrsta, ki si v javnosti dosledno zakriva genitalije. Need I go on?

• Namen mleka je, da nahrani mladiče iste vrste. Živalim ni naravno, da pijejo mleko neke druge vrste.
  

Namen? Kakšen teleološki argument je pa to? A “namen” rastlin pa je, da končajo na naših krožnikih? Pa ja, ko je Mati Narava ustvarila pšenico in paradižnik, je zagotovo imela v mislih špagete milaneze.

Svašta …

Humpty Dumpty je lik iz Through the Looking Glass Lewisa Carrolla, avtorja Alice v čudežni deželi. Gospod Dumpty se ponaša z mnogimi vrlinami od katerih je nabolj zanimiva (vsaj za filozofe) njegova trditev, da besede nimajo fiksnega pomena, ampak lahko pomenijo karkoli si govorec zaželi:

• ‘When I use a word,’ Humpty Dumpty said, in rather a scornful tone, `it means just what I choose it to mean — neither more nor less.’

Vse bolj je videti, da je ta naš svet prekrit s Humptyji, ki si domišljajo, da lahko besedam spreminjajo pomen po mili volji. Turki: genocidu ne smemo reči genocid. (Da niti ne govorim o tem, da lastno užaljenost uporabljajo kot argument.) Sodnik iz Nebraske: poslistvu ne smemo reči posilstvo, ampak samo in edino seks. (Saj vendar nočemo zbujati predsodkov.)

Kdo še spreminja pomen besedam? Verniki. Ko jim zbiješ vso podporo za možnost obstoja vsemogočnega, vsevednega, neskončno dobrega bitja, še vedno vztrajajo pri “vsepristoni energiji”. Bravo, pravkar ste dokazali, da vsi ljudje verujemo v boga. Le kaj imate od tega? Si res predstavljate, da ste dobili debato s tem, ko ste predefinirali “boga” v “energijo”? Da niti ne omenjam, da boste že naslednji dan molili k “energiji” kot jo definirata Biblija in katoliška cerkev.

Hmmm… Kdo, le kdo je še ekspert v sproščenem, subtilnem predefiniranju besed? Danes pomeni to, jutri ono - kakor nam pač ustreza.

Predsednica združenja ponudnikov gostinskih storitev, Esmeralda Canjuga Vidmar (kakšno čudno ime - gre za kakšno numerološko spremembo?), je nekadilka, a nasprotuje zakonu o omejevanju kajenja. Zakaj? Ker je slabo za biznis. Well, boo-fucking-hoo!!

Plačevanje najemnine in davkov na dobiček je tudi slabo za biznis. Hočete boljši biznis, gostinci? Začnite pri postrežbi: nehajte najemati zdolgočasene študente in jim plačevati mizerne zneske, zaradi katerih se jim ne da niti dvigniti riti izza šanka, kaj šele pripraviti dobre kave. Mogoče bo biznis boljši, če nam ne bo treba čakati 10 minut preden sploh lahko naročimo, ker ste vi preveč cheap, da bi imeli vsaj dva kelnerja v isti izmeni, ne pa da ena in ista oseba streže, računa, čisti mize in pere posodo, ter pripravlja pijačo tridesetim gostom hkrati.

Nadalje, malo bolj se zmigajte pri ponudbi. Skorajda ni kafiča ali gostilne v Sloveniji, v kateri jim polovice stvari, ki jih ponujajo na meniju, ni “pravkar zmanjkalo”. Ni ketch-upa, ni majoneze, ni Coca-Cole light, ni kaper, v “mešani” sadni kupi je pol vložene breskve in dve jagodi, na pizzi “štirje siri” sta kisla smetana in Jošt. Sicer je preko ceste trgovina, kjer lahko vse potrebno kupiš, ampak “ne smemo, moramo naročiti preko dobavitelja”. In zakaj se vam potem neprestano dogaja, da vam zmanjkuje osnovnih sestavin? Zakaj ne naročite večjih količin naenkrat? “Haha, ne vem, to pa morate šefa vprašat.” Samo da šefa nikoli ni v bližini, ker v drugem kafiču joka svojim kolegom, kako mu biznis upada zaradi hudobnih nekadilcev.

In še stvar, ki me do konca iztiri: “A mate drobiž?” Ne. “Hmmm… ja potem pa vam ne morem vrnit.” Ko se še vedno ne vdaš, ker nočeš puščati prisilne “napitnine”, ti svetujejo, da TI pojdi v bližnjo trafiko in menjaj svoj bankovec za 5 evrov za drobiž. To se jim zdi popolnoma samoumevno - menda ne pričakujem, da bodo ONI poskrbeli za to?? Kaj si pa vendar domišljam? Kdo so oni, da mi bojo stregli? Kaj je naslednja stvar, ki jo bom pričakovala od njih - da mi bojo morali še kavo kuhat?! Počistiti mizo za prejšnjim gostom?! Goste prijazno pozdraviti, namesto da jim pošiljajo sovražne poglede in naveličane vzdihe, ker hodimo k njim na kavo, namesto da bi jih lepo pustili pri miru?! A si mogoče mislim, da sem kakšna princesa ali kaj?!?

Dragi gostinci, malo se znajdite. Vložite v boljšo ponudbo in postrežbo, napravite kaj za reklamo, namesto da pričakujete, da vam bo država pošiljala ljudi v zanemarjene beznice.

Trenutno berem What Is Your Dangerous Idea?, knjigo, v kateri okrog 100 znanstvenikov, filozofov, psihologov itd. govori o idejah, ki so lahko potencialno “nevarne”, če se izkažejo za resnične. Sicer sem šele bolj pri začetku, vendar mi je zaenkrat najbolj všeč odgovor Daniela Gilberta, profesorja psihologije na Harvardu. Kar se njega tiče, obstaja ena sama nevarna ideja, in to je ideja, da so ideje lahko nevarne:

• We live in a world in which people are beheaded, imprisoned, demoted, and censured simply because they have opened their mouths, flapped their lips, and vibrated some air. Yes, those vibrations can make us feel sad or stupid or alienated. Too bad. That’s the price of admission to the marketplace of ideas. Hateful, blasphemous, prejudiced, vulgar, rude, or ignorant remarks are the music of free society, and the relentless patter of idiots is how we know we’re in one. When all the words in our public conversation are fair, good, and true, it’s time to make a run for the fence.

Še več zanimivega branja.