Matjaz, sploh ne vem, kaj hoces povedati s tem, da TO zate ni druzina. Katero “to”? Tisto, kar bi naj ljudem, zlasti otrokom, zagotavljalo podporo in varnost? To je zate nezdruzljivo s funkcijo druzine?

Mislim, da ne locis med kritiko same besede in njenega pomena. Ce nekdo hoce predefinirati druzino, to pomeni, da se mu zdi zanic definicija, ne druzina.

Res, niti PRIBLIZNO mi ni jasno, od kod ti zakljucek, da naj bi bil zakon slaba stvar.

-
Ko se posmehujem vernikom, to ni stvar demagogije, ampak zdravega razuma.

-
Tudi koncept svobode govora ti ocitno ni jasen: zagotavlja ti pravico, da za svoje besede nisi kaznovan, ne pa tudi da lahko pises kar hoces po steni moje hise, ali po strani mojega bloga. Ampak, v bistvu ti kar nadaljuj… S takimi nebulozami delate cerkvi in veri slabso reklamo, kot bi se je mi ateisti lahko sploh kdaj domislili.

komedijant

To zame ni družina (zame je družina in zakon eno in isto, kar je verjetno vir konflikta) ampak je interesna skupnost. In kdor se strinja s tem meni, da je družina (zakon) zanič in da je potrebno nekaj na novo definirati. Večkrat sem že omenil, da obstajajo primeri, ko se v zakonu zalomi in ne gre drugače kot, da se gre narazen, VENDAR to ne pomeni, da je zakon že v štartu slaba stvar in da ga je potrebno na novo definirat.

Najlažja obrambra je napad.
“Krscanska ljubezen, razumevanje in odpuscanje kar zarijo iz tega zadnjega posta.” => Ker sem katoličan ne smem povedati svojega mnenja ampak moram biti pridno tiho in se stranjati z vsem. HA HA HA.

Glede demagogije pa malo poglej svoj blog. Kdo koga obtožuje: katoličani so: http://tea.sopca.com/2008/03/20/aaaaaaaaaahahahahahahahahahahahaha/, ….

Smetil bom pa tam kjer bom hotel, ali zame svoboda govora ne velja, ker je to domena ateisteov ali kako?

zdaj mi pa odgovori: KJE in KDAJ sem jaz trdila, da je druzina ZANIC? Podtikas, podtikas, podtikas. Pojdi kam drugam smetit, tukaj ne potrebujemo laznivcev in demagogov.

In da res je, da preprosto ne razumem, da bi lahko bil človek tako “zloben”, da bi se dobro počutil ob tem, ko bi škodoval svojim bližnjim. Moje prepričanje je, da je človek v osnovi dober!!!! Zato je treba to izkopati izpod gnoja, ki se je nabral skozi leta in so ga nametali njegovi bližnji in ostali ljudje v času otroštva. Vsak človek definira svoj način obnašanja v času otroštva in predvidevam, da človek, ki druge pretepa ni imel ravno lepega otroštva. Vendar to vsekakor ni opravičilo za njegova dejanja. Jaz nikakor ne odobravam pretepanja in si nikakor ne mislim, da si kdorkoli zasluži trpljenje, kot vi ateisti, radi podtikate nam katoličanom. Zelo me pa moti, da nasprotniki zakona in družine, zato ker ste imeli sami težave v lastnih družinah, kričite, da je družina zanič!!! Kdo zdaj posplošuje!!!!! Raje si priznajte, da vaše družine niso bile v redu in da je družina v osnovi dobra, ker je to edino okolje, ki je optimalno za normalen razvoj otroka!!!! (seveda je potrebno krompir primerjati s krompirjem in ne s hruškami – slaba družina z dobro izvezakonsko zvezo ali homoseksualno zvezo)

Predvsem pa me vedno znova preseneca tvoj bizaren pogled na ljudi, ki jih vztrajno delis na tiste, ki uporabljajo kontracepcijo, in tiste, ki v spolnosti vidijo nekaj lepega, jo povezujejo s pravo ljubeznijo, itd. Tvoja namerna slepota za dejstvo, da je kombinacija obojega se kako mozna in tudi prisotna, je znak bodisi intelektualne lenobe bodisi dejanske nezmoznosti kompleksnega razmisljanja.

Najbolj nesmiselno pa je tvoje vztrajanje pri “krivdi obeh”! Ja, dragi Hupsic, res je: psihologija je napredovala, ljudem so na voljo raznorazne oblike pomoci pri ohranjanju zakona, itd itd itd. In kako to spremeni dejstvo, da nekaterih ljudi taksni pristopi enostavno ne zanimajo??? Da premnogi moski vztrajajo pri pijancevanju in pretepanju otrok in zena, pa ce jim ti se toliko trobis o lubezni, rauzmevanju, in psihoterapiji za porocene pare??? A tega res ne razumes?? Ali pa se ti enostavno zdi primerno, da morajo biti za dejstvo, da nekateri “nimajo ali nocejo vloziti casa in napora”, kot sam zakljucis svoj zadnji prispevek, kaznovani njihovi druzinski clani? Otroci si zasluzijo biti fizicno in psihicno maltretirani, ker se je njihova mama pac nekoc odlocila porociti se z nasilnezem?

Se enkrat te iskreno naprosam, da razmislis o svojih skrajnih staliscih. In ze stotic: ljudje se ne delijo na tiste, ki jim je pomembna ljubezen, in tiste, ki uporabljajo kontracepcijo!!! Tudi priblizno mi ni jasno, od kod ti take podle, neresnicne delitve. Nekdo je z njimi skodozeljno zavedel naivneze kot si ti, in vi jih sirite naprej. A ni potem popolnoma razumljjiv podatek, da je najvec nezelenih nosecnosti prav pri vernih najstnikih?

“Tisti mladi, ki se posledic ne zavedajo, so zrtve pristopov, ki mladih ne pouci o preventivi glede nosecnosti in spolno prenosljivih boleznih. V druzinah, kjer starsi niso naivni glede pubertetnikov in njihovih podivjanih hormonov, potekajo pogovori na to temo preden je prepozno. Odgovorni starsi poskrbijo, da se njihovi otroci ne bi mogli znajti brez kondoma na zuru. Odgovorne matere se pozanimajo, kaj pocnejo njihove hcerke, in jim svetujejo, da naj se ne vdejo fantovim pritiskom, ce tudi njim samim ni do seksa; hkrati pa jih pravocasno peljejo k svojemu ginekologu, ki lahko predpise ustrezno kontracepcijo. Naivni starsi pa si zapirajo oci pred resnicnostjo, ignorirajo statistiko, biologijo, in custva lastnih otrok, in so zaradi tega soodgovorni za posledice, med katerimi so pogosto tudi splavi.

Tudi to so tvoje besede: “Vsak si sam izbere svojo obliko kontracepcije, vsaka pa ima svoje posledice.” Se prav tako strinjam! Ampak, ali se tega res drzis? Bos svojim otrokom dovolil, da si pravocasno in na podlagi nezavajajocih informacij izberejo svojo obliko? Dovolis to drugim, recimo meni? Brez pridiganja?”

1. Kaj je nabjoljša preventiva zoper nosečnost in spolno prenosljive bolezni?
Zame je najboljša preventiva abstinenca.
2. Kako ravnajo odgovorni starši? Zame odgovorni starš ne poskrbi, da se gre otrok na žur s kondomom in zame odgovorna mati ni tista, ki pelje hčerko h ginekologu po kotracepcijo. Zame je vloga odgovornega starša malo drugačna. Najprej mora starš z otrokom vzpostaviti tak odnos, da mu otrok pove o teh stvareh, ki so zelo intimne, in otroci teh stvari staršem, s katerimi niso navajeni pogovora o vsem, niti slučajno ne bodo govorili, ampak se bodo raje pomenili s prijateljico oz. prijateljem. Seveda vzpostavitev odnosa starš – otrok sega v najbolj zgodnja leta otroštva. Ko pride do pogovora o tej temi pa je moje mnenje tako, da je spolni odnos, nekaj tako lepega, da ga nima smisla metati stran, samo zato, ker je moderno, da seksaš čimprej. Spolni odnos zame ni eden izmed užitkov ampak je vrhunec lepega odnosa. To še zlasti velja za ženske, ki spolni odnos doživljajo bolj “polno” s celim telesom kot moški. Če ni lepega odnosa potem tudi spolni odnos ni lep. In zakaj potem nekaj lepega pokvariti, le zato ker to vsi delajo. Da na odločitev za zgodnje spolne odnose vpliva družba dokazuje tudi raziskava, ki je bila pred kratkim narejena: http://www.rand.org/news/press/2008/11/03/. Glede naravne metode, pa vsekakor ne drži, da je najmanj zanesljiva. Seveda je za uspesnost metode potrebno dobro poznavanje samega sebe in predvsem samokontrole, kar pa ni ravno lahko.

“Vedno sta kriva oba vpletena? Vedno?? Ko je moski nasilno govedo, je problem v tem, da se zenska z njim dovolj ne pogovarja? Res ne razumem, od kod ti naivna ideja, da so se vsi sposobni konstruktivno pogovarjati, in da si tega celo zelijo, vendar marsikomu te pogovore prepreci SD s svojimi programi za lazje prehode.”

Da, jaz še vedno stojim za tem, da sta kriva oba vpletena. Tudi če je eden nasilno govedo. Prvo vprašanje, ki se mi porodi je: Zakaj je eden nasilno govedo? A takrat, ko sta se poročila ni bil nasilno govedo? Zame je nasilnost le način sporočanja, ker drugačnega ta oseba ni sposobna. In za pomoč pri tem obstaja pomoč v obliki terapij. Seveda obstajajo izjeme, ki so će tako globoko v dreku (osebnostno), da si ne pustijo pomagati, vendar ta padec skoraj nikoli ni nenaden, ampak postopen. Seveda pa je po bitki lahko biti pameten. Vendar se je treba zavedati, da je danes psihoterapija močno napredovala in, da obstaja veliko zelo dobrih knjig na to temo, tako da smo danes veliko bolje oboroženi. Seveda, samo, če je to za pomembno. To zahteva veliko časa in napora, ki pa ga danes NIMAMO ali NOČEMO IMETI.