Ne dam svoje ledvice!
Naravnost bizarno je, da nekateri ljudje raje pustijo druge umreti, kot da bi se po lastni smrti odpovedali organom, ki jih itak več ne potrebujejo. Nekje sem že pisala o tem, da bi morali uvesti zakon, po katerem je samoumevno, da se lahko tvoji organi po smrti uporabijo za presaditev; če pa tega res nočeš (egoist!), pa lahko podpišeš kakšno (egoistično!) izjavo, v kateri svet obveščaš, da boš svoja (egoistična!) jetra raje prepustil črvom kot pa kakšnemu človeku. Egoist!!! 
No, pa šalo na stran:
- The British Government is thinking about implementing an ‘opt out’ policy on the donation of body parts. The presumption will be that everyone with suitable body parts has consented to having them used post mortem unless they have explicitly removed their consent. (vir)
Prav je tako - upam, da se bo stvar kmalu razširila po vsej Evropi. Dosti je verjetno takih, ki se jim ne da skozi vse procedure, ki so potrebne, da postaneš posmrtni “organ donor”. Čeprav bi večina ljudi verjetno z veseljem dala svoje ledvice komu, ki mu to lahko reši življenje (vsaj upam, da je tako), pa verjetno nočejo zavestno razmišljati o tem, kaj se bo dogajalo po njihovi smrti (še posebej, če so mladi in zdravi, torej za te potrebe najbolj “uporabni”) - kaj šele da bi se podali v postopke, ki bi jim to omogočili.
BTW, v Ameriki je postopek lahek: za odločitev te vprašajo, ko opraviš izpit za avto, zato imam jaz na moji vozniški majhen rdeč srček v levem zgornjem kotu, ki v primeru prometne nesreče takoj da vedeti, da lahko uporabijo moje organe za presaditev. Ali kdo ve, kako je s tem pri nas, oz. kakšni so postopki?
Saturday, January 19th, 2008 @ 12:53 pm
Nimam pojma, kako je s tem v Sloveniji, ceprav ze od leta 1996 nosim s sabo kartico “Sem Darovalec”.
In, ja, se strinjam s tabo popolnoma. Samoumevno bi moralo biti, da organe darujes. Ce pa je kdo egoist
, potem pa naj se potrudi in gre skozi birokracijo in podpise, da svojih organov ne da.
PS–Ravno zadnjic, ko sva z Davidom gledala *House*, sem mu spet zabrusila, da naj ne pozabi, da sem darovalka (da ne bi slucajno pozabil), ce se mi slucajno kaj zgodi.
Saturday, January 19th, 2008 @ 7:20 pm
anglija ma isto kot zda,
v avstraliji pa names srcka dobis se eno kartico ko nardis ispit.
Saturday, January 19th, 2008 @ 7:52 pm
kaj pa v sloveniji? a nihce ne ve?
Saturday, January 19th, 2008 @ 11:25 pm
Lej, prosim ne razumi tega komentarja v smislu, da se ne strinjam s tabo glede tega, kar si napisala (se namreč strinjam s takorekoč vsem, predvsem glede teh ljudi, da so egoisti itd.), ampak po mojem mnenju bi taka zakonodaja/pravila vseeno sprožila zapleteno vprašanje človekovih pravic. Torej predvsem pravice, da se s tvojim telesom (četudi po smrti, ko je zate jasno popolnoma neuporabno) ne dela proti tvoji volji.
In ravno zato bi bilo nekako absurdno, da bi “po defaultu” veljalo, da se organe uporabi (ker se o tem pač nikoli nisi jasno izrekel in se tako ne bi vedelo za tvoj odnos do tega) in ne obratno, da če si za to, moraš sam to izrecno izraziti, skratka tako kot je sedaj (v Sloveniji, vsaj predvidevam) v veljavi.
Tadej
Sunday, January 20th, 2008 @ 12:49 pm
Evo, malo sem googlala in nasla to:
“Od 29. marca 2004 ima vsakdo, ki želi postati darovalec, možnost, da svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na pooblaščenih mestih (seznam je naveden na naslednji strani). Tam izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant. Opredelitev posameznika se v informacijski sistem ZZZS, kjer obstaja ločena baza podatkov o opredelitvi po smrti, zapiše na osnovi izpolnjene pristopne izjave v Slovenija-transplantu. Podatek o opredelitvi za darovanje organov se nevidno zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja po prvi naslednji potrditvi kartice na samopostrežnem terminalu.” (a href=”http://www.slovenija-transplant.si/index.php?id=36″>vir
Sunday, January 20th, 2008 @ 12:50 pm
Ups, pozabila sem zapreti html kodo.
Thursday, January 24th, 2008 @ 7:53 am
tadej: o pravici koga in do česa sploh lahko govoriš po smrti? osebe, ki je ni več, do trupla, ki bo kmalu pepel?
Friday, January 25th, 2008 @ 8:20 am
Kar se mene tiče, so naši dohtarji prehudi šalabajzerji, da bi jim lahko zaupal karkoli tako pomembnega kot je odločanje o moji smrti - dokler se naši zdravstveni podatki valjajo po avtocestah in nezaklenjenih omarah pa tudi ni nobene varjante, da bi v teh podatkih pisalo, da sem darovalec…
Še bolj pa mi požene strah v kosti to, da bi o mojih organih odločali kar politiki…
Pač sem en navaden egost, ki uživa v iluziji, da je lastnik svojih ledvic in ostalih organov.
svoje organe pa darujem črvom!
Friday, January 25th, 2008 @ 3:41 pm
Da bi se sprejel zakon, bi blo totalno preveč nasilno. Ljudi bi blo treba drugač motivirat v to, ne z zakonom.
Friday, January 25th, 2008 @ 3:46 pm
Zanima me, kako se boste egoisti pocutili, ko vam bo umiral kaksen sorodnik ali prijatelj, in boste vedeli, da bi se ga dalo zlahka resiti s presaditivijo, in da so potrebni organi na zalogi … samo uporabiti jih ne smemo, ker jih bomo raje prepustili crvom ali peci.
Tuesday, February 5th, 2008 @ 6:53 am
Medicina je predvsem biznis - kej če bi se, na primer ugotovilo, da je na zalogi več kot dovolj ledvic in bi nekega dne mesarji potrkali na tvoja vrata, ker imaš na zalogi eno ledvico (pre)več (ker si pač edimi primeren darovalec za nekoga z dovolj denarja, da so te lahko poiskali po zares skrbo varovanih bazah osebnih podatkov)…
Ali pa se ponesrečiš, padeš v komo, vmes pa mesarčki ugotovijo, da imaš na zalogi nekaj zdravih uporabnih organov, za katere je nekdo pripravljen dobro plačati…
p.s.
Brez ušesa ne prideš v Nebesa.
Tuesday, February 5th, 2008 @ 10:02 am
prevec monty pythona gledas
sicer pa, a nisi malo premlad za teorije zarote?
Wednesday, February 6th, 2008 @ 11:02 am
Za umret menda človk ni nikoli premlad - pa mladi organi so najbrž najbolj zaželjena roba na mesarskem trgu…
Ker pamoj namen niti približno ni umirati mlad tudi ni potrebe po tem, da bi komerkoli ponujal svoje organe…
Zarota pa je bolj stvar definicije (teorije), kot dejstev.
uživajte!
Wednesday, February 6th, 2008 @ 11:06 am
se mi je kar zdelo, da tvoja teorija ne temelji na dejstvih
Wednesday, February 6th, 2008 @ 12:01 pm
1. dejstvo: obstajajo ljudje, ki potrebujejo organe in so pripravljeni plačati.
2. dejstvo: obstajajo ljudje, ki imajo organe.
3. obstajajo: ljudje, ki so zraven in bi radi kaj zaslužili.
;)
Wednesday, February 6th, 2008 @ 12:03 pm
Vprašanje je samo, ali naj človek “ljudem, ki bi zaslužili” olajša delo ali pa ne
Wednesday, February 6th, 2008 @ 6:39 pm
cudno, da sem se sploh ziva.
Thursday, February 7th, 2008 @ 4:55 am
Čudenje je izvor in počelo filozofije.
Sunday, February 10th, 2008 @ 7:19 pm
nekateri mislijo, da je njihovo telo od boga poslana svetinja, druge skrbi, da bi darovanje organov preraslo v ljudožerski biznis, medtem pa se nič hudega sluteči nedolžni ljudje zmedeni zbujajo v jarkih z na hitro zašitimi trebuhi…