Rodilnik je uradno mrtev
iTiVi mi je poslal mail z naslednjimi opombami:
- Če film ne dobiš v roku 3 delovnih dni, nas prosim obvesti …
- Če ti v roku 3 delovnih dni ne pošljemo naslednji film, nam piši …
- Prosimo, da DVD ne oddajaš pri poštnem okencu …
A tudi vas fizično boli, ko to berete?
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 2:55 pm
mal me boli rama, ampak mislm da od tega, ker ze celo popoldne sedim za racunalnikom
ne, seriously.. ja, boli boli.. pr srcu mal boli.
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 3:19 pm
Boli, jao so hepani! Niti rodilnik ne znajo prav uporabljati, hehehehehehehehehe
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 3:56 pm
a si jim poslala to. no ja, sej bodo sami odkril (upam)
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 3:57 pm
nisem jim to poslala.
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 5:54 pm
Joj, pa se kako boli…
Kaj ta iTiVi je slovenska razlicica netflixa?
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 5:55 pm
jap!
vse je popolnoma isto kot Netflix, tudi kuverte
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 6:12 pm
Ejga Žiga, sej upam si to (”Niti rodilnik ne znajo…“) nalašč direkt narobe napisal, kali??!
Tadej
Tuesday, May 22nd, 2007 @ 9:19 pm
no, fino. potem pa ne bom imela “domotozja” poleti.
saj ves, zdaj , ko sem skoraj prava Americanka, hehe.
Wednesday, May 23rd, 2007 @ 7:58 am
mja, samo ne si mislit, da imajo isto izbiro filmov
Wednesday, May 23rd, 2007 @ 10:47 am
saj si nisem mislila.
in itak bi jih blo treba bojkotirat, ko pa se rodilnik ne znajo uporabljat. 
Wednesday, May 23rd, 2007 @ 12:44 pm
Ko bi samo rodilnik izumrl, ne bi bilo tako kritično, kakor to je, ker izumira še vrsta drugih nekdaj strogo cenjenih slovničnih pravil. Od pravilne uporabe predlogovc s/z, k/h, z/iz, do pravilne uporabe vikanja pri ženski obliki (”kako ste vi rešila problem”), pravilne uporabe dvojine pri ženskah (”midve sva šle”), do sklanjanja priimkov (pri moških se sklanja skupaj z imenom, pri ženskah ne), uporabe “brez da bi”, namesto “ne da bi”…. in še bi lahko naštevala.
Avtomatsko odzivanje možganov, usklajeno z motoriko rok. 
Najbolj me boli, ko take napake delajo ljudje, od katerih bi pričakovali in ki bi zaradi svoje funkcije morali uporabljati knjižni jezik.
Sama imam še vedno navado popravljat stvari… recimo na izpitih… popravim navodila, ako so napačno napisana
Wednesday, May 23rd, 2007 @ 5:24 pm
Vse, kar je zapisala Morska, žal drži. Moti me, da močno peša tudi raba svojilnega zaimka, da se krepi raba predlogov z napačnimi skloni (sem bil pri njemu), pri pisanju napačna raba ali opuščanje vejic ali drugih ločil, še posebej, kadar to odločilno vpliva na pomen zapisa. Tudi sam velikokrat popravim napake v zapisih, ki jih dobim v roke, še posebej, kadar bom tak tekst še večkrat bral, saj vem, da me bo vsakikrat napačno zapisano besedilo ujezilo in je bolje, da ga popravim že ob prvem branju. Tudi na vratih npr. v ambulanti, pred katerimi sem stal in je brez vejice pisalo: Prosimo ne trkajte, sem popravil napako.
Danes sem po el.pošti prejel dobro zamišljeno navodilo za boljši jezik. Naj vam bo v veselje in korist.
27 nasvetu za bolšo slovenštino
1) Ne pišite preveč pogovorno, k’ to čist sux.
2) Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.
3) Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.
4) Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.
5) Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.
6) Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.
7) Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino.
8) Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.
9) Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.
10) Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.
11) In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.
12) Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.
13) Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo.
14) Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno.
15) Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.
16) Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako.
17) Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega.
18) Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično.
19) Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake.
20) Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana.
21) Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?!
22) Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK?
23) Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu.
24) Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih.
25) V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako.
26) Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate.
27) Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati.
Thursday, May 24th, 2007 @ 10:22 am
Midve sve šle iz Janam séxati.
Sunday, May 27th, 2007 @ 4:44 am
ja js mau spijm poj pa bolš
Wednesday, June 6th, 2007 @ 7:20 am
Men se zdi, da je v našem pogovornem jeziku veliko hujših prekrškov, kot je tale.
Konec koncev, zaradi neuporabe rodilnika ponavadi stavek ne izgubi pomena. Pogovorni jezik je živa stvar (že nasplošno jezik) in je čisto prav, da se spreminja.
Je pa meni osebno tudi všeč knjižna slovenščina, ampak tudi ta se spreminja.
Wednesday, June 6th, 2007 @ 7:27 am
pa kaj ce stavek ne izgubiti pomen. zakaj sploh mi imeti pravila ce pravila mi ne hoteti uporabljati. naj biti vsak samostalnik v imenovalnik in vsak glagol v nedolocnik ce edino pomen pomemben biti. ucenje od slovenscina tako mnogo bolj lahko biti v prihodnost.
Saturday, June 23rd, 2007 @ 7:54 am
Strinjati. Enostavnost biti mati simplicitéta.
Monday, June 25th, 2007 @ 3:39 am
Ok sej mi ni treba ilustrirat, mi je povsem jasno, kako se sliši. Tvoja ideja o imenovalnikih in nedoločnih bi seveda pomenila, da bi se pomen izgubil ali pa vsaj postal nejasen in dvoumen.
Bila sem lačna - JAZ BITI LAČNA
Če malo pobrskaš po forumih, vidiš, da je tale reč z rodilnikom en manjših problemov. Bistveno bolj me razjezijo takele zadeve>
oče z hčerko
s levo in s desno
gdo
Monday, June 25th, 2007 @ 7:35 am
jaz biti lacna v preteklost?
Tuesday, June 26th, 2007 @ 6:05 am
ok, urska, resno:
1. problem rodilnika sem izpostavila zato, ker vedno bolj izginja v tiskanih medijih, ne le v vsakdanjih pogovorih ali na forumih, ki so tudi sicer slovnicno mnogo bolj svobodni (tudi ti bloga ne pises v knjizni slovenscini). problem je v tem, da nekateri novinarji (npr. v Dnevniku in Mladini) rodilnika pri zanikanju sploh vec ne uporabljajo, in ocitno to ne moti niti marsikaterega lektorja. to za tvoje primere ne velja, nihce cesa takega ne bi zapisal v casopisu oz. trdil, da je “z hcerko” slovnicno pravilno oz. dovoljeno.
2. neraba rodilnika dejansko lahko povzroci spremembo pomena stavka, kar za tvoje primere spet ne velja. zadnjic je bil v Dnevnikovem clanku stavek “Vendar lopova tudi to ni ustavilo.”
lep, slovnicno pravilen stavek, ne? domnevas, da je slo za enega lopova, ki ga tudi to ni ustavilo. no, motis se: slo je za DVA lopova, avtor pa je uporabil tozilnik namesto rodilnika in s tem stavku spremenil pomen.
HVALA, KER NE UPORABLJATE RODILNIK!
Friday, June 29th, 2007 @ 11:34 pm
Ok, res, so primeri, kjer je uporaba rodilnika nujna, da ne omenim, da je tudi lepša…
Za tvoj primer bi lahko našli rešitev.
VENDAR DVA LOPOVA TUDI TO NI USTAVILO.
hihi