Seveda ti dovolim mučiti ženske - saj sem vendar liberalen!
Že nekaj časa se sprašujem, kaj se dogaja z levico … Nekoč smo se borili za enakost vseh posameznikov, zdaj več velja enakost vseh kultur, karkoli že to je. Načela razsvetljenstva so se izrodila v postmodernizem, in kar naenkrat nimamo več pravice nasprotovati ureditvam in religijam, ki npr. ženske tretirajo kot manjvredne, saj je pač vse relativno. Ja, celo do te mere, da moramo teroriste po novem imenovati freedom fighters, ker kdo pa smo mi, da bi sodili o etičnih načelih drugih kultur?
Zanimivo pisanje na to temo tukaj:
“Why is it that apologies for a militant Islam which stands for everything the liberal left is against come from the liberal left? Why will students hear a leftish postmodern theorist defend the exploitation of women in traditional cultures but not a crusty conservative don? After the American and British wars in Bosnia and Kosovo against Slobodan Milosevic’s ethnic cleansers, why were men and women of the left denying the existence of Serb concentration camps? As important, why did a European Union that daily announces its commitment to the liberal principles of human rights and international law do nothing as crimes against humanity took place just over its borders? Why is Palestine a cause for the liberal left, but not China, Sudan, Zimbabwe, the Congo or North Korea? Why, even in the case of Palestine, can’t those who say they support the Palestinian cause tell you what type of Palestine they would like to see? After the 9/11 attacks on New York and Washington why were you as likely to read that a sinister conspiracy of Jews controlled American or British foreign policy in a superior literary journal as in a neo-Nazi hate sheet? And why after the 7/7 attacks on London did leftish rather than right-wing newspapers run pieces excusing suicide bombers who were inspired by a psychopathic theology from the ultra-right?”
Why? Well, because it’s all relative, that’s why.
Monday, January 22nd, 2007 @ 4:48 am
Levica že dolgo ni to kar naj bi bila! Na žalost!
Monday, January 22nd, 2007 @ 4:49 pm
Jaz se sicer načeloma strinjam, da je neugodno, če smo preveč tolerantni do grozodejstev v drugih kulturah zgolj zato, ker so to pač druge kulture. Ampak po drugi strani se mi zdi, da izvira ta relativizem iz nekaj zelo dobrih razlogov:
(1) Mislim, da je tradicionalno stališče levice to, da se je treba postaviti v bran šibkejšemu (kajti močnejši se bo lahko branil sam, poleg tega pa je za težave tako ali tako praviloma kriv on, ne pa šibkejši). Torej npr. v konfliktu med zahodnim in muslimanskim svetom logično sledi, da je treba braniti tega slednjega. Po drugi strani v konfliktu med muslimanskimi moškimi in muslimanskimi ženskami logično sledi, da je treba braniti ženske. Težava je seveda v tem, da je na tak način težko biti čisto dosleden, ker je pač ista skupina ljudi lahko v enem konfliktu močnejša, v drugem pa šibkejša in jo moraš zato enkrat napadati, enkrat pa braniti.
(2) Nasprotje relativizma je najbrž to, da verjamemo v obstoj nekih univerzalnih načel in vrednot, ki bi jih bilo treba vsepovsod spodbujati in zagovarjati. To se sicer na papirju lepo sliši, ampak v praksi je pa to najstarejši in najbolj prozoren izgovor za imperializem. Ko so se npr. Evropejci spravili okupirat Afriko v zadnjih desetletjih 19. stoletja, so ves čas poudarjali, kako širijo civilizacijo, blagostanje, trgovino in krščanstvo med uboge zaostale Afričane — v resnici pa jim je šlo seveda zgolj za plenjenje in izkoriščanje. Nauk te zgodbe je, da če začneš verjeti v širjenje nekih univerzalnih vrednot, se bo to prej ali slej izrodilo v imperializem. Na to je seveda mogoče odreagirati na več načinov: lahko se odločiš, da te imperializem pač niti ne moti tako zelo; lahko pa se odločiš, da se boš raje odpovedal pretirano aktivnemu širjenju univerzalnih vrednot. Meni bi se zdela še boljša tretja rešitev, namreč ta, da bi univerzalne vrednote širili na tak način, da zdrsa v imperializem ne bi tvegali; npr. tako, da bi nerazvitim državam pomagali z denarjem, izkušnjami, nasveti ipd., obenem pa prepovedali podjetjem iz zahodnih držav kakršne koli gospodarske stike s tretjim svetom; to bi, upajmo, preprečilo izkoriščanje teh držav in jim omogočilo, da se postavijo na lastne noge. Problem je seveda ta, da v današnji družbi, ki jo pač obvladuje plutokracija, česa takega ne bi nikoli mogli izvesti.
Monday, January 22nd, 2007 @ 11:25 pm
vem, da te ideje *izhajajo* iz pozitivnih načel - pravim pa, da so se ta načela izrodila, v relativizem namreč.
ne vem, zakaj bi se morali odpovedati širjenju univerzalnih vrednot, kot so osnovne človeške pravice - razen, seveda, če v obstoj le-teh ne verjameš, ker si padel na “vse je relativno” finto. in jaz ne trdim, da je rešitev lahka. pravim samo, da ne moreš niti začeti reševati teh problemov, ker jih kot relativist niti ne moreš označiti za dejanske probleme.
(oprosti za uporabo druge osebe. nočem reči, da ti osebno verjameš te stvari.)
Friday, January 26th, 2007 @ 4:44 pm
@ill-advised: mi slim (mu slim, hihi), dase napluto kracijo ne gréveč zgovarjat, sajbó plut zdaj šekar lépčas vzaporu inmed témčasom se dastva riure dit.
Thursday, February 1st, 2007 @ 9:30 am
God made man and God made woman, but Samuel Colt made them equal.
Ta stavek lepo pove vso resnico univerzalnosti pravic in ostalega sranja (bullshit-a), nominalno lahko imamo vse mogoče pravice, vendar pa nam to nič ne pomaga, če jih ne moremo uresničiti. In tu je tudi levica pogrnila na celi črti.
U bistvu torej pri tem razkolu ne gre zgolj za relativizim, gre za nemoč: če se gremo toleranco drugih kultur, potem moramo sprejemati tudi njihove vrednote: naše univerzalne pravice ali vrednote so še vedno samo naše univerzalne vrednoste, ki so se rodile znotraj (našega) razsvetljenjstva. Ko torej določene vrednote, ki (še) niso sprejete povsod, razglašamo za univerzalne, se ne gremo nič drugega kot nekakšen imperializem vrednot.
Zato smo s svojimi “univerzalnimi vrednotami” pred težko izbiro: njihovo univerzalnost lahko uresničimo samo tako, da bodo univerzalno sprejete, to pa lahko naredimo samo skozi to, da vrednote ostalih kultur postavimo pod naše - česar pa ne moremo storiti, če je med našimi vrednotami tudi spoštovanje drugih vrednot.
Problem univerzalnih vrednot je torej, da so to samo nominalno univerzalne: najprej zato, ker jih kot takih ne jemljemo niti sami; potem pa tudi zato, ker sploh ni nobenega univerzalnega (medkulturnega) konsenza, da so to res kakršnekoli univerzalne vrednote.
Problem levičarjev je, da preprosto nimajo “jajc”; najprej da bi si priznali, da to, kar prodajajo, niso nobene “univerzalne vrednote” temveč “naše univerzalne vrednote”; nato pa še zato, da bi rekli vemo, da so naše vrednote najboljše, od tega, kar imamo na izbiro, zato jih bomo naredili univerzalne. Rešitev je torej strašno preprosta oziroma preprosto strašna, žal pa so se njenega udejanjanja lotili “desni”, ki imajo veliko več občutka za realnost, rezultati pa so več kot očitni.
Znotraj različnih vrednot poteka določena dialektika, ki je boj (različnih/nasprotnih) idej za pripoznanje: samo ena ideja lahko v tem boju zmaga, ostale pa morajo propasti, zato je to boj na življenje in smrt.
Thursday, February 1st, 2007 @ 12:57 pm
pek,
ocitno se ti zdi vsesplosni (celo epistemicni!) relativizem nekaj tako samoumevnega, da sploh ne znas prepoznati njega kritike. drugace si ne znam razloziti tvoje trditve, da v bistvu ne gre za relativizem, ki ji sledi govor o *nasih* univerzalnih vrednotah kot o samoumevni kategoriji.
ne gre za to, da si ne bi hoteli “priznati”, da ne gre za univerzalne vrednote. gre za to, da verjamemo, da te dejansko obstajajo.
problem levice, kritizirane v zgornjem clanku, je v tem, da trdi tocno to, kar trdis ti: namrec da univerzalne pravice NE obstajajo.
v glavnem, zdi se mi, da si zgresil poanto clanka. ce se motim, se opravicujem, in te vabim k nadaljnji debati
Thursday, February 1st, 2007 @ 2:22 pm
Članek gre bolj ali manj o Iraku, sam pa sem se nanašal bolj na “univerzalne vrednote”.
Kar se mene tiče sem zelo daleč od relativizma, temveč sem se spravil na kvazi univerzalnost vrednot: zame je to, da “univerzalne vrednote” kot univerzalne obstajajo samo znotraj našega zahodnega univerzuma, dejstvo, ki temelji na popolnoma našem pogledu na svet in človeka - in šele skozi ta naš razsvetljensko/laicistični pogled na človeka sploh lahko premišljujemo o (teh) človekovih pravicah kot o univerzalnih. Če to poskusimo skozi ostale ideologije (od krščanarske, preko komunistične pa do islamske ali hindujske…) nam to ne bo uspelo.
Po drugi strani pa me iritira še sama oznaka univerzalnosti, ki je popolnoma nominalno arbitrarna, da ne rečem kar simbolična: vsaj dokler smo te pravice pripravljeni kršiti in omejevati drugim in celo samim sebi.
Če je, na primer temelj naših vrednot svobodni posameznik, potem te vrednote ne bodo univerzalne vse dotlej, dokler bodo obstajali subjekti, ki bodo klečali vsak pred svojim bogom in poslušali svoje zblojene oblastnike.
Saturday, February 3rd, 2007 @ 7:29 am
problem levice, kritizirane v zgornjem clanku, je v tem, da trdi tocno to, kar trdis ti: namrec da univerzalne pravice NE obstajajo.
Uh, ampak ali to res kdo trdi? Po mojem bi se ta levica, ki jo ti tukaj kritiziraš, vendarle strinjala, da nekatere univerzalne pravice že res obstajajo, npr. to, da se ljudi ne sme mučiti in podobno. Stvar je le v tem, da jih (oz. nas — najbrž je pošteno, da se tudi sam prištejem mednje) skrbi to, kako zdaj te univerzalne pravice uveljaviti, ne da bi ob tem povzročili več škode kot koristi in ne da bi se potem na koncu izkazalo, da je šlo v resnici le za širjenje imperializma pod krinko širjenja univerzalnih pravic. In dokler ne uspemo na to vprašanje najti nekakšnega zadovoljivega odgovora, bi jaz v bistvu raje videl, da svojih univerzalnih vrednot še ne bi začeli kar takoj vsiljevati ljudem v drugih delih sveta.
Na primer, če bi se dalo ljudi v muslimanskih deželah odvrniti od mučenja žensk, brez da bi jih pri tem spremenili v sužnje kapitalizma in potrošništva, kakršni smo mi tukaj na zahodu, bi jaz to načeloma z veseljem podprl. Ampak zaenkrat še nisem videl ničesar, kar bi me prepričalo o tem, da se to da.
P.S. Mislim sicer, da najbrž ni pametno, če se spuščam v nekakšno filozofsko debato, ker za to nisem niti kvalificiran niti usposobljen, ampak vseeno. Rad bi pripomnil, da se mi zdijo stavki, kot je “verjamemo, da univerzalne pravice (ali pa: univerzalne vrednote) obstajajo”, neugodno nejasni in izmuzljivi. Domnevam, da stavek “verjamem v obstoj univerzalne pravice X” v resnici pomeni “verjamem, da bi morali vsi ljudje imeti pravico X”; stavek “verjamem v obstoj univerzalne vrednote Y” pa pomeni “verjamem, da bi morali vsi ljudje ceniti vrednoto Y”. No, moje vprašanje na tem mestu je, kaj naj potem, ko smo to svoje prepričanje na ta način izrazili, pravzaprav naredimo. Jaz na primer ne bi rad, da bi vsakdo, ki verjame, da bi vsi ljudje morali ceniti določeno vrednoto, začel potem dejansko delati na tem, da bi to vrednoto vsem ljudem tudi vsilil. To slednje bi namreč sicer po eni strani dalo meni dober izgovor, da začnem vsiljevati muslimanskemu svetu prepoved mučenja žensk, ampak po drugi strani bi pa dajalo tudi njim odličen izgovor, da začnejo vsiljevati meni prepričanje, da obstaja en bog in da je Mohamed njegov prerok; pa ljubiteljem kapitalizma in prostega trga bi dajalo dober izgovor, da mi začnejo vsiljevati prepričanje o tem, da ljudje niso dolžni pomagati drug drugemu, ipd. Jaz skratka ne bi rad videl, da se to vsesplošno vsiljevanje domnevno univerzalnih vrednot preveč razpase, sploh pa ne bi rad, da preide v kakšno vojno civilizacij ali kaj podobnega.
Saturday, February 3rd, 2007 @ 4:31 pm
ill-advised,
ampak tudi ti govoris o univerzalnih pravicah kot o zgolj kulturnem konstruktu. govoris o “nasih” in “njihovih” univerzalnih pravicah, kar vendar mora biti oxymoron.
seveda je utemeljevanje obstoja univerzalnih pravic kot dejanske kategorije, in potem se konkretnih univerzalnih pravic, tezko delo.
vendar. ce dejansko verjames (in imas za to dobre razloge), da obstaja univerzalna pravica *ne biti mucen*, ne pa tudi univerzalna pravica *ne pomagati drugim ljudem* ali pa *vsiljevati drugim svoje verske nazore*, potem tvoja navidezna dilema izgine.
ali res verjames, da ljudi ni mogoce kaznovati za mucenje drugih ljudi, ne da bi bilo ob tem treba zgraditi 10 shopping mallov na njihovem ozemlju?
Saturday, February 3rd, 2007 @ 4:32 pm
aja, pa se to:
za filozofsko debato se mi zdis zelo dobro usposobljen.
razlika med nama je le ta, da jaz razmisljam bolj teoreticno, ti pa bolj pragmaticno
Monday, February 26th, 2007 @ 8:04 pm
[…] ?e nekaj ?asa se spra?ujem, kaj se dogaja z levico Neko? smo se borili za enakost vseh posameznikov , zdaj ve? velja enakost vseh kultur, karkoli ?e to je. Na?ela razsvetljenstva so se izrodila v postmodernizem, in kar naenkrat nimamo ve? pravice nasprotovati ureditvam in religijam, ki npr. ?enske tretirajo kot manjvredne, saj je pa? vse relativno. Ja, celo do te mere, da moramo teroriste po novem imenovati freedom fighters , ker kdo pa smo . (continues) […]
Monday, March 12th, 2007 @ 4:58 am
ful fajn, ker spoznavam svojo hčerko drugače, kot jo poznam jaz… upam, da je marsikaj stvar vzgoje in da sem rodila in vzgojila dobro dekle…
Thursday, April 5th, 2007 @ 5:29 pm
Tea, so bili tigrovci potem teroristi?
Thursday, April 5th, 2007 @ 6:44 pm
zelo malo vem o tamilskih tigrih (saj mislis njih, ne?), vendar se mi zdi, da so organizirano ubijali random civiliste za to, da bi dosegli svoje politicne cilje. teroristi torej.