Lepotni “dosežki”
O tem sem začela razmišljati pred kratkim, ko sem brala o “moralni oporečnosti” lepotnih operacij …
Zamislite si hipotetičen primer: dve ženski, Ana in Barbara, obe stari 40 let, obe lastnici enakih velikih vsot denarja. Ana je prišla do njega tako, da ga je podedovala. Niti s prstom ji ni bilo treba migniti. Barbara se je, po drugi strani, rodila v revno družino. Morala se je trdo učiti, že v srednji šoli občasno delati, faks je lahko opravljala le ob delu, saj sicer ne bi imela od česa živeti. No, in tako je trdo delala in se učila in bila varčna in iznajdljiva itd., dokler ji ni uspelo, in sedaj živi enako lagodno življenje kot Ana.
Katera se vam zdi bolj vredna pohvale? Za katero boste rekli: bravo, ta pa je res sposobna, resnično je lahko ponosna nase!
No, odgovor je menda več kot očiten.
Zdaj pa si zamislite nekoliko drugačno situacijo: Darja in Eva, obe stari 40 let, obe zelo lepi, postavni, z zavidanja vrednimi lasmi, kožo, telesom itd. Darja se je taka praktično rodila: nikoli ji ni bilo treba telovaditi, hujšati, si barvati las, uporabljati make-upa … še celo noge si mora obriti le enkrat mesečno, pije pivo, za zajtrk pa ima vsak dan palačinke!!! Eva, po drugi strani, se mora zelo truditi in marsičemu odpovedati za svoj izgled: redna telovadba, restriktivne shujševalne diete, zdravo življenje, barvanje sivih las, anticelulitne kreme, boleče voskanje dlačic pod nosom (in povsod drugje), drage kremice in pudri … če to ni dovolj, si zraven lahko zamislite še kak silikonski vložek in liposukcijo.
Kaj pa zdaj? Katero bomo pohvalili?
“Ah, ta Darja, neverjetna je … 40 let stara, pa tako lepa, tako mladostna je videti! In nič ji ni treba napraviti za to! Tista Eva, po drugi strani … uboga reva, kar smili se mi.”
A mi lahko kdo razloži to logiko? Zakaj tako hvalimo telesno lepoto, ki je “naravna”, v nič pa dajemo tisto, ki je dejansko posledica truda in odrekanja? Zakaj se morajo ženske pretvarjati, da ničesar ne naredijo za svoj izgled? Da so nekako magično brez dlak na nogah in pod pazduhami, brez celulita, sivih las, špeha, gubic …?
Samo radovedna sem … kaj mislite?
Friday, January 12th, 2007 @ 7:06 pm
Zanimivo vprasanje. Res ni neke logike v tem.
Je pa res, da je tu “naravna” lepota in naravna lepota. Npr. jaz sem si nehala pulit obrvi iz dveh razlogov–ker mi je to bila muka itak (Ej, ravno zdaj sem se spomnila, da si ti bila prva, ti in Jasminka, ki si mi obrvi oblikovala. Se spomnis? Pri tebi doma, v kuhinji, eno soboto, preden smo sle v MKC…) in tudi zato, ker ima moj dragi moz raje take, kot on temu prave, naravne. In zdaj so tudi meni take bolj vsec; pa se v New York Timesu sem prebrala, da so bushy eyebrows leto in, hehe.
Friday, January 12th, 2007 @ 8:58 pm
Res kul razmišljanje/primerjava, moram reči; relativnost pa je že itaq ena mojih bolj priljubljenih tematik. Bi pa dodal še svoje mnenje, torej da mi gre nasploh na živce tudi razmišljanje v stilu: “en od njih je sposobna in je lahko ponosna nase …“, čemur jasno sledi “druga pa …” (vse ji je bilo prinešeno na pladnju itd.); hočem reči, ali je ona sama za to kriva?? In pa kdo od nas pa bi se upiral temu, da bi mu bilo v življenju vse na pladnju prinešeno??!
P.S. - Podobno je s Hrvati, za katere nekateri pravijo, da “zamerijo” nam Slovencem, ker nismo imeli prave vojne, ali z drugimi besedami, da smo tako “lahko skozi prišli” oz. smo jo “dobro odnesli”. Tukaj se pojavi isto vprašanje kot zgoraj: ali bi morali biti žalostni za to, bi si morali želeti več žrtev/vojne/trpljenja/krivice/nasilja ali kaj??!
Tadej
Saturday, January 13th, 2007 @ 9:27 am
Meni se ne zdi, da je tako. Res je, da ljudje radi ustvarjajo občutek, da se jim za pridobitev nečesa (doktorata, super športnega novega avta, napredovanja v službi, atraktivnega videza…) ni potrebno truditi, zato da bi pri ljudeh, ki so se morali pošteno namučiti za te dobrine, zbujali zavist. Menda bi vsak človek rad dobil vse, kar si želi, s čim manj dela.
Jaz ženske, ki intenzivno vlagajo v svoj videz občudujem - zaradi vztrajne borbe proti temu, kar jim je naravno dano. Tak boj je podoben Sizifovi skali in zna biti izjemno naporen. Kdor ga zmore - vsaka čast mu!
Sunday, January 14th, 2007 @ 10:14 am
Osebno tisto, ki je do t.i. lepote prišla s trudom občudujem in cenim, tisto, ki pa ji je to dano brez truda pa… odkrito rečeno tudi občudujem, včasih celo mal zavidam, ker pač lahko čas in trud, ki ga sama namenim za doseganje tistega, kar ona že ima, investira kam drugam.
Je pa dejstvo, da se stvar lahko spremeni…tako da se velikokrat tista “srečnica” lahko znajde v istem položaju, ko se bo morala za vso prej samoumevno lepoto potruditi in takrat bo tista druga v prednosti, ker bo vse prijeme že obvladala.
Sicer pa je pogled odvisen od posameznika… nekdo bolj ceni tudi to, da podeduje bogastvo kot pa to, da si ga prisluži s trudom.
Sunday, January 14th, 2007 @ 6:40 pm
Eh. clovek ma rispekt do ljudi za katere si misli, da so bolsi od njega oz jim zavida za njihove dosezke.
Tisto cemur pa ti pravis hvaljenje :”Ah, ta Darja” pa js pravim na lepsi nacin izrazeno zavidanje/lubosumje, ne tok spostovanje
Tuesday, January 16th, 2007 @ 2:26 pm
ja, ok, se strinjam, svet ni fer. Ampak če je nekdo pameten in vse takoj pošteka, ga tudi drugače gledaš, kot tistega, ki se trudi učiti, ane? In kako pa gledaš nanju?
Kar se pa tiče lepotnih operacij, pa je stvar jasna - veliko lažje gledamo gubice, kaot neproporcionalno razpotegnjena paralizirana usta. Če bi jim dobro naredil, bi jim bli fouš, tko nam pa pač ni všeč. (ne vedno)
Tuesday, January 16th, 2007 @ 4:56 pm
tukaj ni govora o razpotegnjenih ustih - kot sem rekla, sta obe zenski lepi, le da sta do tega prisli na drugacen nacin.
Wednesday, January 17th, 2007 @ 4:42 am
ja nič, če je en lep, pa mu ni treba nič narest za to, ima očitno dobre gene in to je neki, kar bolj pali.
Jaz sem imela na faksu par ful pridnih sošolcev, ki so bli dobri študentje in delal dobre stvari, imela sem pa eno sošolko, ki ni delala skoraj nič, ampak če je pa kaj naredila, si pa videl, da je dejansko iber talentirana. In ona je bila ljudem všeč, ker je tako z lahkoto sprejela znanje.
Wednesday, January 17th, 2007 @ 5:09 am
Aja…še neki .proti lepotnim operacijam ima folk ful predsodke in to pa malo zato, ker se človeku ponavadi to vidi (in je grdo), po drugi strani zato, ker si samo “bogataši” to lahko folgajo.
Wednesday, February 7th, 2007 @ 8:57 am
Najbrž je nekaj zelo krščanskega na tem: ukvarjanje s samim sabo se znotraj tega “kulturnega” kroga povezuje s samoljubnostjo in prevzetnostjo, poleg tega pa lahko rezultati tega ukvarjanja sprožajo staro dobro krščanarsko ljubezen oziroma skrb za druge, ki se ji reče zavist.
Laže se je sprijazniti z nečim, kar ja tako, kot je, po naravi, kot pa s tem, da nismo ničesar naredili za uresničitev svojih hotenj, čeprav bi lahko.
In na koncu koncev bi ženske, če se ne bi toliko ukvarjale same s sabo (in z drugimi ženskami), lahko resno ogrozile moško dominacijo