Etika in ateizem
K temu pisanju me je pripravil odziv komentatorja pod člankom Bog je dober, ki med drugim pove tudi naslednje:
- “sicer pa, zakaj bi se ateist sekiral zaradi trpljenja drugih? ali ni najbolj pomembno, da prezivis. prav je, da o(b)stanejo najbolj zviti, najmocnejsi, da bi nadaljevali vrsto. moralni cut ni iz prajuhe, ni kemija. je duhovna razseznost. zato brez duhovnosti nimamo pravega zdravila za svojo neeticnost, za zlo v sebi.”
Seveda ta bralec še zdaleč ni osamljen pri svojem mnenju: verniki po vsem svetu ponosno pihajo, kako lahko samo vera v boga človeka pripravi do sočutja in etične drže. A res? Pa primerjajmo:
Na svetu divjajo vojne; ljudje umirajo zaradi lahko ozdravljivih bolezni in lakote, pa tudi zaradi aidsa in raka; milijoni žensk in otrok so dnevno mučeni, pretepani, posiljeni; tsunamiji in potresi puščajo na milijone že tako obubožanih ljudi brez strehe nad glavo, brez hrane, brez družinskih članov…
Kaj boš napravil, kako boš reagiral, dragi človek??
Jaz - ateistka:
- Ljudje trpijo tukaj in zdaj. Nobenega dobrega razloga ni za njihovo trpljenje, zato ga poskusimo ustaviti, ali vsaj omiliti. In to moramo narediti DANES, ker posmrtnega življenja ni. In to moramo narediti MI, ker noben bog ne bo tega napravil namesto nas.
On - vernik:
- Trpljenje je popolnoma smiselno. Je posledica božjega darila svobodne volje človeku. Ljudje smo popolnoma sami krivi za svoje trpljenje. Vendar, brez skrbi! Življenje na Zemlji je kratka, prehodna faza: ljudi bo trpljenje izučilo in po smrti bodo nagrajeni z večno srečo.
Poglejmo, na primer, mater Terezo:”I think it is very beautiful for the poor to accept their lot, to share it with the passion of Christ. I think the world is being much helped by the suffering of the poor people.” Mati Tereza je kljub milijonskim donacijam bolnim nudila podstandardno pomoč, ker je verjela, da trpljenje pripelje človeka bliže Bogu. Lepo, a ne?
Ah, religija in srčna dobrota - ne moreš imeti druge brez prve.
Saturday, November 25th, 2006 @ 4:00 am
pomoc? POMOC? KAKSNO POMOC! Svinja KLETA MAZOHISTICNA!
GLEDALA JE KOKO CRKUJEJO, TO JE DELALA. in se naslajala ob tem.
Svoje nazicane miljone pa je zapravlala za svoje sole. In se je pocutila ‘blizje bogu’ ko je gledala kako se ji v njenih perverzno umazanih ‘bolnicah’ stegujejo ljudje.
PFEJ
Saturday, November 25th, 2006 @ 7:26 am
Eno je posploševanje, drugo pa pogled na posameznika.
Namreč, tako kot med ateisti najdemo nekoga, ki bo (skrajno gledano seveda) mirno gledal nekoga, ki trpi in po možnosti še doprinesel k njegovemu trpljenju, tako med verniki najdemo tiste, ki ne gledajo tako ozko in vsekakor ne trdijo, da je trpljenje upravičeno in bodo zato pustili trpečega brez pomoči.
(primer: poznam žensko, ki je bila vzgajana kar precej “versko”, še zdaj če jo kdo vpraša, ali verjame v boga, bo najbrž odgovorila pritrdilno, še zdaj vsak dan pred spanjem zmoli par molitvic, a nikakor ne trdi, da je trpljenje upravičeno, da bo bog poskrbel za vse, da je kontracepcija odveč, še sama je v svojem življenju naredila splav, … in še veliko stvari bi se našlo)
Hočem reči, da je velikokrat neprimerno tako strogo ločiti ljudi na ateiste in vernike.
Saturday, November 25th, 2006 @ 10:18 am
Tea, priporočam da si glede Matere Tereze prebereš knjigo Christopherja Hitchensa - “The missionary position”.
V Sloveniji jo imajo samo v mariborski teološki knjižjici.
V njej piše marsikaj. Med drugim tudi, kako je denar, ki ga je prejemala od diktatorja “Papa Doc” na Haitiju in finančnih prevarantov, predvsem za širjenje svoje celibaterske organizacije - ne pa za uboge.
Saturday, November 25th, 2006 @ 11:27 am
abaris, vem ja, sem dosti brala o tem po netu. ne vem, ce bi se upala lotiti knjige, ze tako je vse skupaj prevec grozno.
morska,
seveda so posamezniki razlicni, vendar jaz govorim o nacelih, iz katerih (lahko) izhajajo. itak, da lahko ateist zagovarja socialni dawrinizem, vernik pa socializem. ampak dejstvo je, da tvoja znanka ni konsistentna v svoji veri. mati Tereza, po drugi strani, je hotela biti konsistentna do zadnje pike - sama je priznala, da ne bi pomagala revezem, ce ne bi bila prepricana, da to od nje hoce BOG.
Saturday, November 25th, 2006 @ 12:33 pm
Potem bom pa tako vprašala: ali smo mi konsistentni v zmanjševanju trpljenja? Ali si ti konsistentna v tem? Najbrž je tudi ta konsistentnost bolj ali manj subjektivnega merila, saj se sam odločaš ali boš nekomu pomagal ali ne in predvsem kako. Kje je meja, ko si še konsistenten pri tem in kje tista, ko nisi več?
Načela so veliko bolj široka in raznolika, zato, da “pripadaš” neki skupini, pa se ti ne treba držati vseh.
Sama se skušam držati načela in biti pri tem konsistentna, da jemljem posameznike take kot so, ne glede na to, ali so verniki ali ateisti. Ker nas to določa na različne načine, različno močno, vsekakor pa smo vsi veliko več kot zgolj ateisti, verniki, socialisti, liberalci..
Saturday, November 25th, 2006 @ 1:13 pm
ja, se z vsem strinjam.
ampak point mojega posta je v tem, da nekateri verniki trdijo, da morala brez religije ni mogoca. jaz pa odgovarjam, da ne le, da je mogoca, ampak je po mojem tudi bolj pristna.
(ne pomagam drugim zato, ker bog tako hoce, ampak zato, ker je tako PRAV.)
Sunday, November 26th, 2006 @ 1:00 am
aha
Sunday, November 26th, 2006 @ 4:36 am
razlika je med vero in religijo
religija so zgodbice vera je pa that special feeling
Kot je rekel Ben stiller v ‘keeping the faith’
Sunday, November 26th, 2006 @ 9:41 am
Ah, to je znana o tem, da brez Boga morala ni mogoča, da so ateisti moralni relativisti. V bistvu vse pojasni stavek: ‘Če Boga ni, je vse dovoljeno.’
Tako, na teorretični ravni je mogoče res tako, ampak, zahodne družbe so v veliki meri ateistične ali vsak mlačne glede religije, pa je zato tam kaj več nasilja kot v kakšnem Iranu? Najprej bi bilo potrebno dokazati, da je med ateisti več kriminala kot med verniki, šele potem bi lahko tako govorili.
No, jaz še nisem videl nobene takšne statistike.
Mislim, da to, kar imenujemo sočutje, sploh ni stvar vere ampak posledica razvoja življenja v družbi ko je jasno, da morajo ljudje pomagati drug drugemu, če hočejo sami preživeti.
Sunday, November 26th, 2006 @ 9:45 am
Zizek je v nedavnem teksu, ki je bil objavljen v New York Timesu (http://www.iht.com/articles/2006/03/13/opinion/edzizek.php), kasneje pa, na nejevoljo slovenskih klerikov tudi v Delu zagovarjal podobno tezo. In sicer je obrnil znano tezo Dostojevskega, da je vse dovoljeno, če je bog mrtev. Zizek pravi ravno obratno. Torej, da se ravno v imenu boga dogajajo številna teroristična dejanja, nasilje nad drugače mislečimi … In prav to, da ateist naredi dobro zao, ker je tako prav.
Sunday, November 26th, 2006 @ 9:56 am
Moj prejšnji post se seveda nanaša na osnovno besedilo.
Pri teh dialogih pa mene vedno moti še nekaj. In sicer teza, da je lahko duhoven samo veren človek. Da duhovnosti ni, če si ateist. To se mi zdi napačna predpostavka, saj je pomoje duhovno življenje lahko še močnejše, in se odvija v lastnem monologu prav glede morale, pa seveda tudi svobode, umetnosti…
Zanimiva se mi zdi s tem v zvezi prepričanje Dalai Lame, ki je verski voditelj, da je za človeka zelo pomembna predvsem sekularna duhovnost.
Sunday, November 26th, 2006 @ 10:01 am
Duhovnost je veliko širši pojem kot vera, religija in podobni pojmi.
Že psihologija sama ima za eno izmed osnov dušo, ki pa nima verskega pridiha, ampak je del človeka tako kot telo, razum, čustva in podobno.
Duhovni smo lahko vsi, ne glede na to, ali smo verni ali ateisti.
Sunday, November 26th, 2006 @ 4:28 pm
kaj pa to pomeni, da smo duhovni? v cem se razlikujemo od neduhovnih?
Sunday, November 26th, 2006 @ 5:13 pm
kinky: jap.
“Religion is an insult to human dignity. With or without it, you’d have good people doing good things and evil people doing evil things. But for good people to do evil things, it takes religion.”—Steven Weinberg, Nobel Laureate
Sunday, November 26th, 2006 @ 7:03 pm
Zelo zanimiva misel.
Monday, December 4th, 2006 @ 11:25 am
Ni finta v tem, da ateisti nimajo morale, finta je v tem, da v ateistični morali ni logike.
Nima smisla spoštovati pravil morale, če od tega ni koristi. Iz tega sledi, da je načeloma vse dovoljeno za doseganje cilja.
Monday, December 4th, 2006 @ 11:36 am
od kod pa ti ideja, da je edino vodilo ateisticne morale osebna korist?
Monday, December 4th, 2006 @ 11:41 am
Kakršna koli druga kot osebna korist je nesmiselna.
Monday, December 4th, 2006 @ 11:44 am
Pa še to o Mariji Tereziji. Poglejte še kakšno drugo literaturo, ne le tega, kjer natolcujejo o nekih miljonih, ki jih ni bilo in o tem, kam naj bi šel ta denar.
Monday, December 4th, 2006 @ 12:02 pm
sori, ampak ce je egoizem tebi edino vodilo v zivljenju, to se ne pomeni, da je tudi drugim.
marija terezija ni mati tereza.
katero literaturo priporocas?
Tuesday, December 5th, 2006 @ 11:42 am
Vem, da ni vsem. Je pa egoizem edino logičen in naraven.
Tuesday, December 5th, 2006 @ 1:01 pm
logicen? kaj ima to z logiko? ralozi, prosim.
Wednesday, January 17th, 2007 @ 6:07 pm
To, da je “mati Tereza” hlinila nekakšno človekoljubje, ni nikakršna skrivnost več. Šlo je le za dobro naštudiran show, kako prikazati virtualno realnost: “krščansko ljubezen” do lačnih na ulici. In pri naivnih se zgodba konča, saj so vsi ganjeni. Vse to pa je lahko samo dobra krinka in pa poskus, kako potešiti svojo vest - vržeš nekaj drobtinic med lačne in so siti - za en dan seveda. Še vedno pa bodo ostali lačni naprej, medtem ko bo vatikanska svojat še naprej ostala bogata in sita, obkrožena z zlatom, glamurjem, dobrimi avtomobili, hrano, pijačo. Pomislimo samo, koliko milijard evrov vsako leto konča v vzdrževanju in gradnji novih cerkva, medtem ko primankuje šol in bolnišnic, ki bi nerazvite države potegnile iz revščine. In to je še en dokaz, kako gnila in hinavska je t. i. “krščanska ljubezen”.
Thursday, February 1st, 2007 @ 1:10 pm
pek,
to je tvoje mnenje, ki ga moras utemeljiti.
sicer pa mesas razlicne moralne teorije, in sicer po tem vrstnem redu:
- psiholoski egoizem,
- utilitarizem,
- teorija druzbene pogodbe.
Thursday, February 1st, 2007 @ 1:25 pm
Sem pač nekoliko bolj eklektično pragmatičnui duh in se mi ne zdi potrebno, da bi se omejeval na (ali od) določene koncepcije.
Zato se mi niti ne zdi, da bi karkoli mešal - egoizem je zame preprosto dejstvo, zaradi, katerega živimo in preživimo: družba pa je pač naš kontekst (družbena pogodba - kolikor še pomnim - načeloma z moralo nima dosti skupnega ampak je to bolj teorija nastanka oblasti oziroma države).
Predalčkanje pa raje prepuščam predalčkarjem