Starševska ljubezen
Filed under: razno, ateizem, WTF on Tuesday, April 29th, 2008 by tea | 21 CommentsPočasi začenjam razumeti tiste, ki zagovarjajo smrtno kazen. Še več, vedno bolj se mi zdi, da bi bilo popolnoma upravičeno mnogim ljudem zakonsko prepovedati imeti otroke. Ste zgroženi?
Za ljubečega avstrijskega očeta, ki ima svoje otroke tako zelo rad, da jim je hkrati tudi dedek, ste verjetno že slišali. Zadnjih 24 let je imel v kleti zaprto lastno hčer, ki jo je posiljeval od njenega 11. leta, ji zaplodil 7 otrok, od katerih trije vse svoje življenje niso videli dnevne svetlobe. Tudi približno se mi ne sanja, kako takega človeka kaznovati. Mislim, da bi imel še sam hudič premalo domišljije, da bi se domislil primerne kazni.
Texas: zadnje tri tedne beremo o ubogih materah, ki so jim hudobne oblasti odvzele ljubljene otročičke. Ubogi otroci, ločeni od staršev! Kako lahko država tako kruto iztrga otroka iz ljubečega materinega naročja? Razlog je seveda ta, da so to otroci pripadnikov mormonske sekte, kjer nobeno dekle ni premlado za poroko, vsak moški pa mora imeti vsaj tri žene, da lahko pride v nebesa. Če je ta žena tvoja 12-letna nečakinja, še toliko bolje. Pravkar se je izkazalo, da je 31 od 53 deklet med 14. in 17. letom nosečih ali pa so že rodile. Jokajočih mamic to očitno ne gane - prebrisano manipulirajo z našimi čustvi, ko žalujejo za svojimi “otroci”, medtem ko so ti otroci očitno pogrešani predvsem zato, ker zdaj primanjkuje deklic, ki bi previjale svoje dojenčke in vdano služile svojim 50-letnim možem.
Irak: oče 17-letnega dekleta je zvedel, da je hčerka zaljubljena v angleškega vojaka. Kot se spodobi, jo je s pomočjo sinov zadušil in zaklal, kaznovan pa ne bo, saj je šlo vendar za družinsko čast! Pokopali so jo brez ceremonij, da ne bi slučajno kdo dobil napačnega občutka, da jim je kaj žal zanjo.
Pa še nasvet: Avstrijca lahko kritizirate kolikor hočete, pri ostalih dveh pa raje lepo previdno, da ne bi slučajno užalili kakšnih verskih čustev. Boga, ki zapoveduje, da moraš lastno hčer poročiti s svojim bratom takoj ko postane plodna, je vendar potrebno spoštovati. Takisto boga, ki ne prenese, da bi velespoštovani možje morali trpeti takšno gnusno onečaščenje družinskega imena, kot je hčerino spogledovanje s tujcem, ki pomaga Iraškim družinam, ki so ostale brez strehe nad glavo.
Čemu sploh služi svoboda govora, če lahko govorimo samo stvari, ki nikogar ne motijo? A je takšna kvazi-svoboda sploh kakšen dosežek? A so slučajno ljudje v preteklosti bili proti taki “svobodi laskanja”, da smo zdaj lahko tako strašno ponosni, ker smo si jo končno priborili? A je bila ta “svoboda” morda še do nedavnega prepovedana, in smo jo uzakonili šele z modernim razsvetljenstvom? Ne, ves smisel svobode govora je v tem, da lahko poveš svoje mnenje, tudi če bo kdo zaradi tega užaljen! Pa če bo to kralj, vlada, manjšina, večina, vsi. Njihov problem. V tem, in samo v tem, je smisel svobode govora.



